Eva Žibert
Pri nas se otroci igrajo z igralnimi konzolami, mladina sedi za pametnimi telefoni, odrasli pa za svojimi prenosniki. Naša čustva izražajo rumene žoge z dvema pikama in krivuljo na sredini, ki pa je, odvisno od razpoloženja, obrnjena navzgor ali navzdol. Izražanje primarnih čustev ni »kul«. Novo modo s ponosom predstavlja skupina mladih. Današnji trendi so vse večja obremenitev za starševske denarnice. Pomislimo, skoraj vsakih 5 mesecev je treba kupiti novo različico i-phona, katerega paket mora vsebovati neomejene minute pogovorov v tuja omrežja, neomejeno število poslanih SMS-ov in neomejen prenos podatkov. Vendar ne smemo pozabiti na varnost! I-phonu moramo kupiti tudi ovitek, po možnosti z uhlji ali v obliki pingvina ali s 526 bleščicami.
Kaj vam hočem povedati? Zdi se mi, da je svetlobno hiter razvoj tehnologije, ki mu je komaj moč slediti, eden izmed razlogov za apatičnost mladine. Tako sem povprašala Slovar slovenskega knjižnega jezika, kaj poreče na to besedo: apatija -e ž (i) stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost. Pomen ‘brezčutnost’ lahko enačimo z besedo otopelost, kar bi v angleščino najbolje prevedli z besedo »numb«. O tej čutni brezčutnosti je med drugim prepeval Kurt Cobain. V svoji pesmi Smells like teen spirit poje prav o brezdelnosti mladine. Cobainu ni bilo jasno, kako lahko pesem s takim sporočilom prepevajo po vsem svetu; njemu se je zdel obupen. V njegovem času se je rodila generacija Y. Zakaj je toliko govora o tej generaciji? Otroci so odraščali v okolju z obema zaposlenima staršema, ki nista imela časa za družino. Posledice so nam vsem jasne. Odsotne starše je začel nadomeščati razvijajoči se internet, ki je postal vseprisoten – doma in v šoli. Med mladimi so takrat tekli pogovori o nogometu, dekletih, problemih s starših in žurkah. Danes so najbolj aktualne teme »lajki« na instagramu, nesprejeti »snapi«, obleka, ki spreminja barve, nova pričeska Kim Kardashian, nov »upgrade« na windows 8 in še bi lahko naštevali. Tako smo prišli do posledice, ki jo trpijo mladi: slaba komunikacija. Ne razumejo staršev, navodil učiteljev, celo med sabo v pogovoru ne najdejo rdeče niti. Eden izmed razlogov za slabo komunikacijo so spremembe vrednot. Če bi vprašali naključnega dijaka, kaj so njegove vrednote, prvič, ne bi vedel, kaj beseda vrednota sploh pomeni, drugič, tudi če bi vedel, kaj ga sprašujemo, ne bi znal ubesediti svojih misli, kar je posledica odsotosti branja, tretjič, začel bi nam naštevati pojme, ki bi jih želeli slišati.
Mladi si želijo svobode, kar v njihovem slovarju pomen iti na žur, priti domov ob štirih zjutraj, piti, kaditi in podobne »produktivne aktivnosti«. Srednja šola je postala druga osnovna šola, biti dijak ni več dolžnost, ampak pravica. V šolo hodijo samo zaradi staršev, se pravi, da so starši postali vrednota. (Ali bi tak odnos lahko opravičevali z besedami ravnateljice v Bičkovem Razrednem sovražniku: »Saj so mladi …«?) Dobre ocene pokažejo staršem, slabe pred njimi skrivajo, opravičila podpisujejo starši. V šolo se ne hodi po znanje, ampak gret stole, razmišljat o malici in si čistit nohte s šestilom.
Moje mnenje je, da če bi želeli spremeniti pogled mladih na svet, bi moral ves svet narediti nekaj ključnih sprememb. Če si vsak posameznik sam ne ustvari neke zdrave filozofije o sebi in svetu, mu tega nihče ne bo mogel vbiti v glavo. Vse je na nas.
