Maja Požar
Jean Benner, Salomé, 1899
V enem izmed Wildovih najbolj razvpitih in znanih del, Salomi, se pojavita dva izjemno močna in opazna ženska lika. To sta Saloma in njena mati Herodiada. V sledečih vrsticah se bom poglobila v njun medsebojni odnos, odnos do drugih in nenazadnje njun odnos do lepote, strasti in zločina.
Tako Herodiada kot Saloma svoji življenji posvečata potešitvi svoje strasti. Saloma vsakodnevno zadovoljuje svojo potrebo po potrjevanju lastne lepote z nenehnim zapeljevanjem in pridobivanjem vedno novih privržencev. Pri tem početju ji izjemno dobro služi njen prepričljiv, samozavesten, suveren nastop, ki v sodelovanju s šarmom in z izjemno lepoto vedno obrodi sadove in princesi prinaša nove in nove trofeje oboževalcev. A zgodba se zaplete, ko na Salomino pot zaide nič hudega sluteči Johanaan. Asketski puščavnik ravno tako kakor Saloma svoje življenje posveča le eni sami osebi. Ključna razlika je, da je v Johanaanovem primeru to Bog, medtem ko je center Salomine pozornosti ona sama. Princesi Johanaanov odpor in izrazito nezanimanje predstavljata mikaven izziv, ki v njej prebudi nekontrolirano slo, pa tudi predrznost in trmoglavost, ki sta se skrivali pod krinko deviške nedolžnosti, miline in hladnosti. Tako se iz želje po zadovoljitvi narcisističnih nagnjenj rodi zločin iz strasti. Saloma namreč iz same užaljenosti, razočaranja in srda ob ignoriranju tako njene zunanjosti kot njenega obnašanja od Heroda nepopustljivo zahteva prerokovo glavo na srebrnem pladnju. In kot da to ne bi bilo dovolj, se banalnost še stopnjuje, ko princesa poljubi mrtvo glavo in s tem simbolično s strastjo posega v zločin preko nekrofilije. Herodiada pa za razliko od svoje hčerke zadovoljstva ne išče v sebi, temveč izven sebe, v svoji okolici, tj. na vrhu hierarhične lestvice med osebami modre krvi. Ta njena strast – biti vpliven, veličasten, mogočen, avtoritativen – jo je v preteklosti zapeljala v prešuštvovanje. V zameno za prostor gre celo tako daleč, da omoži moževega brata in s tem zabrede v krvoskrunske vode. Johanaan ji to zablodo venomer meče obraz z izzivalnimi besedami: »Recite ji, naj vstane s svoje pregrešne in krvosramne postelje, da bo slišala besede tistega, ki utira pot Gospodu; naj se pokesa svojih grehov.« Herodiada, ponosna kot je, zmerljivk seveda ne požre brez odkritega nezadovoljstva in svoji hčeri z zanosom pritrjuje, ko le-ta zahteva prerokovo smrt. Strast in zločin pa sta pri obeh osebah nerazdružljivo povezani tudi z lepoto. Pri Salomi je ta v bistvu osrednji krivec za samovšečnost in posledičen egocentrizem, pri njeni materi pa je lepota le ogrodje za dostop do višjega stanu preko spolnih odnosov.
Odnos med glavno osebo in Herodiado ni opisan, razen v trenutkih, ko mati skupaj s hčerko zahteva Johanaanovo glavo. To kaže na nepovezanost ali celo odtujenost, ki navidezno splahni, ko ženski povežejo skupni interesi. Obe izražata hladnost in neprizadetost, tako druga do druge kot do večine stranskih likov; izjema je odnos Salome do Johanaana.
Protagonistko lahko zlahka povežemo z likom Shakespearjevega Hamleta. Očiten je razkol v karakterju, poleg tega pa se nam ob primerjavi obeh besedil pred očmi zelo jasno prikaže prizor, ko oba osrednja lika z glavo v rokah zaneseno citirata svoj monolog. Prav tako je lik Herodiade izjemno podoben liku svaka Klavdija. Najbolj očitna skupna motiva sta seveda incest in častiželjnost, a izjemno podobnost lahko opazimo tudi pri njunem načinu izkoriščanja svojega položaja in zavedanja lastne moči.
Skupek vseh pregrešnih in bizarnih dejanj lahko bralca na trenutke navda z grozo, čeprav skrajnosti, kot sta incest in nekrofilija, zvenita tako eksotično in nepredstavljivo, da ju le stežka dojamemo kot resnični. Vse bolj in bolj pa se nam približujeta ideji utilitarizma in egoizma, ki ju utelešata tako Saloma kot Herodiada. V svetu ljudi, ki stremijo za čim hitrejšim napredkom s čim manj ali nič truda, postaja »koristoljubje za vsako ceno« bolj kot ne sprejemljiv slogan. In tako Wilde prek (samo njemu lastnega pristopa) mojstrsko modernizira znani biblijski motiv ter ga približa bralcem v novih, še kako aktualnih dimenzijah.
