Prešeren in njega dan …
Skupina naših dijakov je skupaj z mentorji soustvarila proslavo ob slovenskem kulturnem dnevu 2021.
Spoštujmo in negujmo slovenski jezik, kulturo in zgodovino. Ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, vam iskreno čestitamo.
Tine Abram, dijak 4.C razreda, je svoje misli o kulturi strnil takole:
O KULTURI
V vsakdanjem življenju uporabljamo nešteto besed, za katere mislimo, da poznamo njih pomen, in se zavoljo tega ob njih nikdar ne ustavimo, da bi se vprašali, kaj sploh govorimo. Pogosto lahko zlasti iz ust pomembnih ljudi slišimo prenekatero puhlico, vendar bi bilo krivično, če bi govoričenja obtožil le pomembne ljudi, saj so ti navsezadnje le odraz stanja duha celotne malomeščanske družbe, ki ji tako ali drugače vladajo.
Ko bi bilo mogoče oživiti davno umrle ljudi, tedaj bi ponižno prosil Sokrata, naj si vzame eno nedeljsko popoldne in se sprehodi po ulicah današnje Emone, nevsiljivo vprašujoč mimoidoče o pomenih, ki ga imajo pogosto rabljene in na videz preproste besede zanje. Bojim pa se, da bi po takšnem popoldnevu doživel podobno usodo, kot jo je v svojem resničnem življenju pred skoraj dva tisoč petsto leti. Ljudje namreč ne moremo preživeti, če vsaj nekaterih pojmov in idej nimamo za samoumevne in nedotakljive.
Podobno neodgovorno ravnanje kot veliko drugih besed, recimo filozofija, doživlja tudi kultura. Običaj je, da se jo po eni strani vsepovprek meče v nazive različnih društev in ustanov ter se z njo na splošno olepšuje napisano, povedano in storjeno, po drugi strani pa se jo kot neuporabno, odvečno in celo preveč svobodno poskuša omejiti in podrediti.
Da bi se izognili tej dvojnosti odnosa do kulture, moramo zelo dobro poznati njen pravi pomen. Kultura je zelo širok pojem, ki vključuje zelo raznolike elemente, kljub temu pa se jo zagotovo najpogosteje uporablja kot oznako za različne oblike človekovega umetniškega ustvarjanja. Zajema tisto, kar povezuje Pregljevega Stisnjenega človeka z Groharjevim Sejalcem, Kalinovo Petnajstletno in Brdarjevo Pridigo ptičem, glasbene dosežke skupine Laibach in stvaritve Mojmirja Sepeta, Grumov Dogodek v mestu Gogi in Linhartovo Županovo Micko, Šeligov Triptih Agate Schwartzkobler in Cankarjev roman Na klancu, Šalamunovo Dumo 64 in Župančičevo Dumo ter nenazadnje tudi Kosovelov Kons. 5 s Prešernovim Sonetnim vencem.
Čeprav se vez med navedenimi deli na prvi pogled resda zdi šibka, pa vsa služijo kot medij, preko katerega je umetnik hotel sporočiti svoje videnje sveta, v katerem živi. Vsem je torej skupen pomen, skrit globoko v umetnini, ki ga ni mogoče dojeti, če se ob njej ustavimo le toliko, da jo na primer v galeriji fotografiramo in se s tem kasneje hvalimo. Ravno v tej raznolikosti in estetiki je največji pomen umetnosti, ki ji mora biti zagotovljena svoboda. Toda nekaj je svoboda izražanja, drugo primitivizem. Zagovarjam kulturo v dialogu s svetom in s samim seboj. Ujemanje zvena in pomena.
Zdi se mi, da razumem, kaj je pogumne in uporne Slovence tistega daljnega 1945. leta privedlo do tega, da so dan smrti našega največjega poeta sklenili obeleževati kot slovenski kulturni praznik. Težko si namreč predstavljam, da bi moral živeti v svetu, kjer razen številk, formul in enačb ne bi obstajalo nič drugega, obenem pa nas prav zapuščina Prešernove poezije spominja, da je umetnost tista, ki oblikuje obraz našega naroda, zato menim, da je treba razumeti, čemu je osmi februar dela prost dan. To je treba vedeti in nikoli pozabiti.
