SVETOVALNA SLUŽBA

Šolska svetovalna služba je namenjena pomoči dijakom, staršem in učiteljem pri reševanju raznovrstnih problemov: težav z učenjem, osebnih stisk, socialne problematike in odločanja za poklic. Šolski psihologinji se vključujeta  v delovanje šole in  v delo z dijaki povsod tam, kjer lahko s svojim strokovnim znanjem prispevata k doseganju učnih in vzgojnih ciljev šole pa tudi k optimalnemu razvoju posameznega dijaka.

Naloge svetovalne službe so podrobneje opredeljene v Letnem delovnem načrtu šole. Svetovalna služba veliko pozornosti namenja prilagajanju šolanja dijakom s posebnimi potrebami, pedagoškimi pogodbami, ukvarja se s karierno orientacijo, težavami pri učenju, z reševanjem psiholoških in socialnih stisk dijakov. Razrednikom pomaga pri vzgojnem delovanju, učiteljem pri pedagoškem delu, z mediacijo pomaga reševati konflikte, pri uvajanju novincev nudi podporo, koordinira delo z nadarjenimi dijaki, vodi vpisni postopek na vseh programih gimnazije, sodeluje pri izvajanju OIV in v razvojnih projektih šole… Pri obravnavi dijakov sodeluje z zunanjimi inštitucijami. Psihologinji delujeta timsko, se stalno izobražujeta in v delo vnašata nova spoznanja stroke.

 

 

TEŽAVE PRI UČENJU

Šolski psihologinji nudita dijakom pomoč pri težavah z učenjem: ozaveščanje in pomoč pri prepoznavanju težav, načrtovanju in organizaciji učenja, razvijanje ustreznih učnih strategij, tehnik za vzdrževanje pozornosti in koncentracije ter pomnjenja, uravnavanja čustev pri učenju, razvijanju strategij za prepoznavanje učnih ciljev posameznega predmeta.

MEDIACIJA

Mediacija je način reševanja konfliktov, pri katerem obe udeleženi strani iščeta rešitev za svoj spor. V procesu mediacije najprej opredelimo problem, izrazimo svoj pogled na težavo, potem pa se usmerimo v prihodnost in skupaj iščemo rešitev, s katero bosta zadovoljni obe strani. Mediator je nevtralna oseba, ki le usmerja proces, ne sodi, ne išče rešitev, ne svetuje. Mediacija je uporabna pri vseh konfliktih, kjer si želimo rešiti spor in ohranjati odnos med udeleženci. Uporabljamo jo za reševanje sporov med dijaki, med dijaki in učitelji ter starši.

DELO Z NADARJENIMI DIJAKI

Pri delu z nadarjenimi sledimo osnovnim smernicam Koncepta vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju (2007). Izhodišče za delo z nadarjenimi je predpostavka, da večino nadarjenih učencev prepoznajo že v osnovni šoli, zato je v srednji šoli težišče dela namenjeno prilagajanju vzgojno izobraževalnega dela. Osnovna cilja sta:

• posebna skrb za vsakega nadarjenega dijaka ter
• razširiti in obogatiti oblike in vsebine dela z nadarjenimi dijaki (v razširjene in dodatne dejavnosti vključujemo vse dijake šole, v skladu z njihovimi interesi, ne le nadarjene).

Nadarjeni (talentirani ) so tisti otroci ali mladostniki, ki  so na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na enem ali več področjih: intelektualnem, ustvarjalnem, specifično akademskem, psihomotoričnem, vodstvenem ali umetniškem področju in ki poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe izobraževanja. Na šoli smo oblikovali tim za delo z nadarjenimi dijaki, v katerem delujejo različni učitelji in šolska svetovalna delavka. Delo z nadarjenimi dijaki koordinirata svetovalna delavka Nadja Šuligoj Kunilo in učiteljica psihologije Sonja Bone. Nosilci temeljnih aktivnosti šole za delo z nadarjenimi in njihove naloge:

• Tim za delo z nadarjenimi: skrbi za razvijanje, spodbujanje in izboljševanje dela z nadarjenimi, predlaga spremembe in izboljšave.
• Koordinatorici za delo z nadarjenimi: vodita sezname nadarjenih, skrbita za postopek identifikacije in evidentiranja, pripravljata načrte in poročila, zbirata podatke, usklajujeta delo razrednikov in učiteljev.
• Strokovni aktivi: ponujajo dodatne dejavnosti za nadarjene dijake – med poukom in izven pouka, spremljajo vključenost posameznih dijakov v ponujene aktivnosti.
• Razredniki: skrbijo za vključevanje nadarjenih dijakov, sodelujejo s koordinatoricama.